tel: +386 1 7094 053
gsm: +386 41 561 870
e-mail: jezerski.hram@siol.net
Kontaktirajte nas preko zgornjih podatkov ali preko kontaktnega obrazca.

Rdeči seznam je pravilnik na nacionalni ravni, ki določa rastlinske in živalske vrste, ki so ogrožene.
Ogrožena je tista vrsta, katere populacija ali območje razširjenosti se zmanjšujeta.
V Sloveniji je že skorajda 3000 vrst, ki se uvrščajo na ta seznam.
Vrste na seznamu, so razporejene po posameznih kategorijah oziroma stopnjah ogroženosti, katere opredeljujemo s posebnimi kategorijami:
Ex - izumrla vrsta,
(Vrste, ki so bile na območju RS dokazano navzoče v naravnih populacijah in so v preteklosti gotovo izumrle)
Ex? - domnevno izumrla vrsta,
(Pogrešane vrste, katere navzočnost je bila na območju RS znana, že daljši čas pa jih ni moč več najti, obstaja sum da so izumrle)
E - prizadeta vrsta,
(Vrste, katerih obstanek na območju RS ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej, njihova številčnost hitro upada)
E1 - kritično ogrožena vrsta v Sloveniji,
E2 - močno ogrožena vrsta v Sloveniji,
V - ranljiva vrsta,
(Vrste, za katere je verjetno, da bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej. Vrste so zelo občutljive na vse človekove vplive.)
R - redka vrsta,
(Vrste, ki so potzencialno ogrožene zaradi svoje redkosti na območju RS in lhako hitro preidejo v kategorijo prizadete vrste.)
O - vrsta zunaj nevarnosti,
(Vrste, ki na območju RS niso več ogrožene, a so pred prenehanjem ogroženosti sodile v eno od kategorij prizadete vrste.)
O1 - potencialna možnost ponovne ogroženosti,
I - nopredeljena vrsta,
(Vrste za katere se domneva, da so ogrožene na območju RS, a je na razpolago premalo podatkov, da bi jih lahko uvrstili v eno od kategorij ogroženosti.)
K - premalo znana vrsta.
(Vrste za katere je na razpolago premalo podatkov za opredelitev ogrožnosti).
Čeravno stanje katere od vrst na lokalnem območju ni kritično velja prav vsaki vrsti nameniti posebno pozornost in spoštovanje ter usmeriti vse napore v ohranitev te vrste na našem območju.
ČUVAJMO DOKLER IMAMO!
Cerkniško jezero sodi pod okrilje Nature 2000, to je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij. Ta so namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov.
Območje Cerkniškega jezera je kot posebno varstveno območje opredeljeno po habitatni direktivi v Notranjski Trikotnik SI3000232 - Direktiva o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst, po kateri se zavarujejo najpomembnejša območja neokrnjene narave, opredeljeno pa je tudi po ptičji direktivi SI5000015 Cerkniško jezero - Direktiva o ohranjanju prostoživečih ptic, katere namen je varovanje vseh prostoživečih ptic na ozemlju Evrope.
Cerkniško jezero z okolico je zaradi posebnega pomena uvrščeno na seznam mednarodno pomembnih mokrišč - ramsarska lokaliteta.

V nadaljevanju predstavljamo drobec rastlinskih in živalskih vrst, ki domujejo na območju Cerkniškega polja z jezerom in jih najdemo tudi na Rdečem seznamu ogroženih vrst:
RIS (Lynx lynx; Ex/E)
je največja mačka v Evropi.
Ima kratko in široko glavo, uhlje s čopki in kratek rep. Njegov kožuh je gost, rdečkasto siv hrbet pa je posut z rjavimi pegami. Življenjsko območje risa meri od 10 do 60.000 ha. Je zelo specializiran plenilec, ki lovi iz zasede.
Danes v Sloveniji živi le še okrog 20 risov, ki se redno razmnožujejo le še v snežniško-javorniških gozdovih.
Foto Miha Krofel.

MALI PODKOVNJAK (Rhinolophus hipposideros; E)
je vrsta netopirja, ki ima kot vsi podkovnjaki značilno kožno gubo med nosnicama v obliki podkve.
Prezimujejo v jama in umetnih rovih, v mesecu maju pa jih že lahko opazimo v cerkvenih zvonikih in na podstrešjih.
Na Notranjskem je najpogostejša vrsta Mali podkovnjak - najdemo ga tudi v Križni jami.
Foto: Matej Kržič

NAVADNI MOČERAD (Salamandra salamandra; O)
živi v listnatih gozdovih, hrani se z deževniki, polži in žuželkami.
Njegovo telo je značilne črne barve z raznolikim vzorcem rumenih lis.
Foto: Peter Skoberne

DEBELOGLAVKA (Rana ridibunda; V)
sodi v skupino zelenih žab. Hrbtna stran je največkrat olivne barve, po trebušni strani pa ima veliko sivih pigmentinih lis.
Foto: Nataša Kebe

NAVADNA MAJEVKA (Emphera vulgata; V)
je največja vrsta enodnevnic pri nas. Ličinke se razvijajo v stoječih in mirnih delih tekočih voda.
Foto: Tomi Trilar

SPREMINJAVI CEKINČEK (Lycaena alciphron; V)
postaja, skupaj z drugimi cekinčki tega rodu vse redkejši zaradi uničevanja njihovih življenjskih prostorov.
Foto: Tomi Trilar

VELIKI ŠKURH (Numenius arquata; E1)
gnezdi v Sloveniji samo na Ljubljanskem barju in Cerkniškem jezeru.
Foto: Dare Šere

RDEČENOGI MARTINEC (Tringa totanus; E1)
Pred leti je bilo ugotovljeno edino gnezdenje te vrste v Sloveniji ravno na Cerkniškem jezeru, tako je še danes.
Foto: Dare Šere

VODNA ZLATICA (Batrachium; V)
Poznamo več vrst vodnih zlatic, ki sodijo v družino zlatičevk. Za razliko od večine znanih kopnih sorodnikov cvetovi niso rumeni, ampak beli, listi pa nitasti, prilagojeni rasti pod gladino.
Foto: Peter Skoberne

SREDNJA ROSIKA (Drosera intermedia; E)
sodi v družino rosikovk, raste na spranih, golih vlažnih tleh. Na listih so izrastki, na njihovem koncu pa se nabere lepljiva kapljica, ki spominja na roso. Na liste se prilepijo žuželke, s katerimi se rastlina hrani, torej je mesojedka.
Foto: Peter Skoberne
ŽIVALI:
VOLK (Canis lupus; E),
RIS (Lynx lynx; Ex/E),
VEVERICA (Sciurus vulgaris; O1),
RJAVI MEDVED (Ursus arctos; E),
NETOPIR MALI PODKOVNJAK (Rhinolophus hipposideros; E),
BIČJA TRSTNICA (Acrocephalus schoenobaenus; V),
SRPIČNA TRSTNICA (Acrocephalus scirpaceus; E2),
KOSTANJEVKA (Aythya nyroca; E1),
BOBNARICA (Botaurus stellaris, Ex?),
PODHUJKA (Caprimulgus europaeus; E2),
BELA ŠTORKLJA (Ciconia ciconia; V),
LABOD GRBEC (Cygnus olor ; O1),
OREL BELOREPEC (Haliaeetus albicill;, E1),
ČOPASTI PONIREK (Podiceps cristatus; V1),
RJAVOVRATI PONIREK (Podiceps grisegena; E2),
SLOKA (Scolopax rusticola; E2),
PRIBA (Vanellus vanellus; V/V1),
RDEČENOGI MARTINEC (Tringa totanus; E19),
HRIBSKI URH (Bombina variegata; V),
NAVADNA KRASTAČA (Bufo bufo; V),
ZELENA KRASTAČA (Bufo virdis; V),
ZELENA REGA (Hyla arborea; V),
DEBELOGLAVKA (Rana ridibunda; V),
SEKULJA (Rana temporaria; V),
NAVADNI MOČERAD(Salamandra salamandra; O),
KRAP (Cyprinus carpio; E),
ŠČUKA (Esox lucius; V),
MENEK (Lota lota; E),
LINJ (Tinca tinca; E),
KAPELJ (Cottus gobio; V).
RASTLINE:
SULIČASTOLISTNI POREČNIK (Alisma lanceolatum; V).
PIRAMIDNI PILOVEC (Anacamptis pyramidalis; V),
KOBULASTA VODOLJUBA (Butomus umbellatus; V),
BOLŠJI ŠAŠ (Carex pulicaris; v),
KLJUNASTI ŠAŠ (Carex rostrata; V),
DAMASONIJEVA NAGLAVKA (Cephalanthera damasonium; V),
DOLGOLISTNA NAGLAVKA (Cephalanthera longifolia; V),
NAVADNA REZIKA (Cladium marscus; V),
ČRNORDEČA OSTRICA (Cyperus fuscus; V),
PEGASTA PRSTASTA KUKAVICA (Dactylorhiza maculata; V),
SREDNJA ROSIKA (Drosera intermedia; E),
OZKOLISTNI MUNEC (Eriophorum angustifolium; V),
ILIRSKI MEČEK (Gladiolus illyricus; V),
SIBIRSKA PERUNIKA (Iris sibirica; V),
POLETNI VELIKI ZVONČEK (Leucojum aestivum; V),
NAVADNI MRZLIČNIK (Menyanthes trifoliata; V),
KLASASTI RMANEC (Myriophyllum spicatum; V),
RUMENI BLATNIK (Nuphar lutea; V),
BELI LOKVANJ (Nymphaea alba; V),
NAVADNI SOVEC (Oenanthe fistulosa; E),
ČELADASTA KUKAVICA (Orchis militaris; V),
NAVADNA KUKAVICA (Orchis morio; V),
MOČVIRSKA KUKAVICA (Orchis palustris; V),
TRIZOBA KUKAVICA (Orchis tridentata; V),
MOČVIRSKI UŠIVEC (Pedicularis palustris; V),
VODNA DRESEN (Polygonum amphibium; V),
RAZKREČENOLISTNA VODNA ZLATICA (Ranunculus circinatus; V),
VELIKA ZLATICA (Ranunculus lingua; V),
PRAVA POTOČARKA (Rorippa amphibia; V),
ŠIROKOLISTNA KOŠČICA (Sium latifolium; V).
Zapisane živali in rastline predstavljajo izbor reprezentativnejših, katere domujejo na Cerkniškem poju in so uvrščene na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

Vsebina izraža mnenje Zavoda Jezerski Hram in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.