KOCENOV SIMPOZIJ - NAZORNOST PRI POUKU GEOGRAFIJE

01.10.2021

Mednarodni Kocenov simpozij: NAZORNOST PRI POUKU GEOGRAFIJE NEKOČ, DANES IN JUTRI.

Na dvodnevnem znanstvenem simpoziju so svoje prispevke predstavili domači in tuji avtorji.

Izobraževalni program Zavoda Jezerski hram je predstavila direktorica Kristina Kebe.

---

KAJ NAM POMENI BLAŽ KOCEN, SLOVITI OČE ŠOLSKEGA ATLASA IZ SREDINE 19. STOLETJA. KAJ IMA S TEM CERKNIŠKO JEZERO?

prof. dr. Jurij Kunaver, prof. Rožle Bratec Mrvar

Letošnjo jesen, natančneje 10. septembra, je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani potekal znanstveni simpozij, ki se je dan pozneje nadaljeval na Ponikvi v osnovni šoli Blaža Kocena. Sobotni program 11. septembra je obsegal tudi ogled spominske razstave in muzeja znamenitih zdravnikov in glasbenikov Ipavcev v Šentjurju, spominske sobe Blaža Kocena na Hotunju, dveh razstav na Ponikvi in slavnostnega koncerta v cerkvi Sv. Martina v istem kraju. Vse to pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike Boruta Pahorja v čast in spomin na Blaža Kocena ob 200 letnici rojstva in 150 letnici smrti.
Blažek je bil rojen 28. januarja 1821 v skromni kmečki družini na Hotunju pri Ponikvi, v sedanji občini Šentjur. Umrl je na Dunaju, 29. maja 1871. Hotunje so bile tedaj mala vasica globoko na štajerskem podeželju. Med šolanjem na domači trivialki so mu pogosto za zgled postavljali znamenitega sokrajana Antona Martina Slomška. Že v rani mladosti se je navduševal nad naravo in pogosto kazal svoj velik risarski talent. Po uspešnem šolanju na celjski gimnaziji in graškem liceju se je po maminem prigovarjanju in Slomškovem zgledu odločil za poklic duhovnika (teologija v Celovcu).

 Nekaj let je opravljal službo kaplana v Šentrupertu nad Laškim, Šoštanju in v Rogatcu, nato pa ga je premamila priložnost postati učitelj. Na svoji nekdanji gimnaziji v Celju je naprej poučeval matematiko, naravoslovje in fiziko, kmalu pa je našel stalno službo na ljubljanskem liceju, kjer se je navdušil za geografijo. Kmalu je zaradi težav z zdravjem odšel v toplejšo Gorico, kjer je vsak prosti trenutek namenil študiju geografske literature. Iz tega se je rodilo raziskovanje goriškega podnebja, napisal pa je tudi svoj prvi geografski učbenik. Po nekaj letih ga je poklicna pot vodila v moravski Olomouc (Češka). Tukaj se je povezal s podjetnim založnikom Edvardom Hölzlom, s katerim sta z neumornim delom v enem samem desetletju ustvarila najuspešnejšo založbo geografskih šolskih učil v Avstrijskem cesarstvu. Uspešnim učbenikom in stenskim ter ročnim zemljevidom je Kocen kmalu pridružil po njem poimenovane šolske atlase. Nekateri njegovi atlasni zemljevidi še danes delujejo izredno nazorno in ustvarjajo iluzijo 3-D podob. 

Pri zasnovi atlasov je izhajal predvsem iz nazornosti prikaza, uporabnosti pri pouku ter cenovne dostopnosti učiteljem in učencem. Pri tem je izhajal iz lastnih učiteljskih izkušenj. Zemljevidi so bili v primerljivih merilih, format je bil priročen in teža atlasa primerna za učence in dijake. Ni pozabil tudi na najnovejše geodetske meritve in na tematski pristop. Svoje slovensko poreklo je zaznamoval s takrat edinstveno tabelo dvojezičnih imen v atlasu. Njegovi atlasi so kmalu postali pojem kvalitete nekega učnega pripomočka, s pomočjo katerega so domovino in svet spoznavali milijoni učencev in dijakov v več kot 20 današnjih državah. Zaradi njegovih zaslug za razvoj pouka geografije so ga imenovali za člana cesarskega šolskega sveta. Priljubljenost in visoka kakovost Kocenovih atlasov je pripomogla k ohranitvi njegovega imena tudi po njegovi prerani smrti na Dunaju, ko je bil star šele 50 let. Kocenovi atlasi izhajajo vse do danes (160 let) in so tako atlasi z najdaljšo tradicijo na svetu.

---

V počastitev Blaža Kocena so združile moči tri slovenske univerze, na katerih se izobražujejo bodoči učitelji geografije (oddelki za geografijo Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Primorske univerze) ter Društvo učiteljev geografije Slovenije, Zveza geografov Slovenije, še posebej Občina Šentjur in Turistično olepševalno društvo Ponikva ter OŠ Blaža Kocena na Ponikvi. Rdeča nit simpozija, na katerem je sodelovalo malone trideset poročevalcev, je bila: »Nazornost pri pouku geografije nekoč, danes in jutri«. Nazornost je zelo pomembna psihološka kategorija, ki se je je zavedal že Blaž Kocen in nanjo upravičeno opozarjal. Je didaktični pojem, način razlage, metoda, zlasti pri pouku, s katere pomočjo omogočimo učencu, ali poslušalcu, da lažje razume bodisi zapletene, ali prostorsko oddaljene pojave in pokrajine. Da to lahko dosežemo in smo uspešni se moramo poslužiti različnih ponazoril in pripomočkov. To je ali poenostavljena in čim bolj jasna ter dognana in prepričljiva razlaga z uporabo risanja, grafike, tudi računalniške, animacij ter filmov, ali pa uporaba vseh vrst slik, zemljevidov, modelov in reliefov in drugih pripomočkov.

---

Na simpoziju smo lahko prisluhnili tudi predstavnici Zavoda za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerskega hrama iz Dolenjega jezera mag. Kristini Kebe. Poročala je o njihovih izkušnjah pri uporabi nazornosti, ko številnim skupinam in posameznikom vsak dan pojasnjujejo pojav in delovanje Cerkniškega jezera. Pri tem se prilagajajo najraznovrstnejšim obiskovalcem, ki pred svojim prihodom na Notranjsko pogosto morda še nikoli niso slišali za besedo kras ali kraško polje. Nastop Kebetove je bil zagotovo eden zanimivejših, saj je naštela in opisala različne načine nazorne razlage in nazornega ter pomanjšanega in skrajšanega prikazovanja vodnih pojavov s ponazorili. V tem prednjačijo sedaj že sloviti živi model Cerkniškega jezera in novejši modeli v Muzeju Cerkniškega jezera - Jezerski hram, ki omogočajo razumevanje delovanja posameznih kraških vodnih pojavov kot so izvir, ponor, ponikva in estavela. Tak postopen in nazoren pristop omogoča obiskovalcem Cerkniškega jezera popolnejše razumevanje in doživljanje tega enkratnega naravnega mehanizma.

Na fotografiji: Prof. dr. Jurij Kunaver, Vekoslav Kebe, prof. dr. Tatjana Resnik-Planinc, prof. Rožle Bratec Mrvar, mag. Kristina Kebe.
Fotograf: Nejc Kavka