Praznovali smo! 30 letnico Muzeja Cerkniško jezero
01.01.2025
30 LET ZA OHRANJANJE NARAVNE IN KULTURNE
DEDIŠČINE CERKNIŠKEGA JEZERA

V Jezerskem hramu, Zavodu za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Muzeju Cerkniško jezero je bil zaključek preteklega leta slavnostno obarvan. Zasebna organizacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju kulture, varstva kulturne dediščine, je namreč obeležila poseben jubilej 30. obletnico delovanja. Ob tej priliki je bila javnosti predstavljena knjiga avtorja Vekoslava Kebeta z naslovom Prisluhni zgodbi o lesenem čolnu s Cerkniškega jezera. Veseli december je bil tako na Dolenjem Jezeru res vesel, saj se je na dogodku zbralo veliko ljubiteljev kulture, kulturne dediščine, narave. Slavnostni govornik je bil prof. dr. Jurij Kunaver, ki je poudaril pomen prizadevanj domačinov za ohranjanje tako narave kot kulture, ter čestital družini Kebe za dolgoletno, vztrajno ter plodno opravljanje poslanstva. Knjigo sta predstavila avtor Vekoslav Kebe in urednik dr. Peter Skoberne.
Foto: Tine Šubic

Začetki Jezerskega hrama segajo v leto 1994. Ključna je bila izvirna zamisel dobrega, zvedavega in vztrajnega opazovalca sprememb presihajočega jezera Vekoslava Kebeta. To je maketa presihajočega jezera, ki prikazuje polnjenje in postopno presihanje jezera po zaporedju, kot se dogaja v naravi. Za to so bile potrebne popolnoma izvirne rešitve za katere je Vekoslav Kebe prejel leta 2001 status izumitelja. Genialnemu mehaničnemu delu makete je bilo treba vdahniti še življenje – pripravo predstavitve Cerkniškega jezera in njegovega delovanja. Živa, osebna in nazorna razlaga se je v letih izpopolnjevala po strokovni in vsebinski plati.

Foto: arhiv Zavod jezerski hram
Leta 2002 sta bili pripravljeni multivizijska projekcija o 4 letnih časih na jezeru, ki pričara spreminjanje jezerske narave v času, in razstava ribolova in zbirka pripomočkov za ribolov, drsanje in rezanje ledu. Spet je osebna razlaga tista, ki mrtve muzejske predmete iz preteklosti oživi z zgodbami o nastanku in rabi. Ker gre za pripovedovanje iz prve roke, ne more biti dolgočasna. Tako lahko pripoveduje le nekdo, ki dobro pozna svoj kraj, ga ima rad in je ponosen nanj. V Jezerskem Hramu je ohranjen tudi spomin na mnoge raziskovalce Cerkniškega jezera. Med njimi ima od leta 2008 posebno mesto profesor Pavel Kunaver, tenkočutni ljubitelj slovenske narave, velik pedagog. Močno je bil povezan kraško Ljubljanico in seveda Cerkniškim jezerom ter bil vnet zagovornik za njegovo ohranitev. Leto 2020 je bilo leto otvoritve Ornitološke učilnice Cerkniško polje, kjer je slikovno, opisno in zvokovno predstavljenih preko 100 ptic, ki jih lahko opazimo v okolici Cerkniškega jezera.

Foto: arhiv zavod Jezerski hram
Leta 2005 so se v Jezerskem Hramu lotili novega izziva: iztrgati iz pozabe jezerski čoun. Pod kozolcem sta začeli nastajati živa muzejska delavnica in zbirka. Posneli so film Od debla do drevaka, zbirka orodja in pripomočkov pa ni navadna zbirka, ampak orodje v delujoči delavnici. Z njim je Vekoslav izdelal 12 metrski čoln, ki ga je imenoval po svojem pradedu Matevžu. Velik dogodek je bila njegova splavitev leta 2006. Zgodba o čolnu se je s tem šele zares začela: pod kozolcem so nastali čolni za vnukinje, vsebine delavnice so postajale vedno bogatejše, delavnica je postala del etnološkega parka Cerkniško polje 2010, katerega nastanek je podprla kraljevina Norveške. Leta 2015 je bila izdelava lesenega čolna vpisana v register nesnovne dediščine Slovenije in Vekoslav Kebe je eden izmed treh nosilcev te tradicije, poleg Antona in Tonija Lovka. To ambasadorsko vlogo opravlja več kot odlično, ne le z izdelovanjem, ampak tudi z ohranjanjem vsega, kar je povezano z jezerskim čounom. To potrjuje tudi izid knjige o jezerskem čounu, za katero je zbiral gradiva več let ter bralcu na poljuden, a strokovno podprt način, približal zgodbo o lesenem čolnu in njegovo vpetost v življenje domačinov. Knjiga je dragoceno pričevanje o izročilu, ki počasi tone v pozabo.

Foto: arhiv Zavod Jezerski hram
»Že 3 desetletja ohranjamo spomin, snovno in nesnovno dediščino naših prednikov, izobražujemo ter navdušujemo za lepote in ohranjanje narave presihajočega Cerkniškega jezera. To bomo počeli tudi v prihodnje! Hvala vsem, ki ste bili in ostajate z nami na naši poti. V 30 letih je Jezerski hram obiskalo več kot 360.000 obiskovalcev, veliko šolskih skupin, tudi tujih obiskovalcev in znanih osebnosti. Če je Valvasor razširil v tedanjem času znanstvenikom vedenje o čudesih presihajočega Cerkniškega jezera, ga sedaj razširjamo javnosti v najširšem pomenu besede«.
Dr. Peter Skoberne, Kristina Kebe, mag.
