Leseni čoln na Cerkniškem jezeru                                v delavnico po znanja in veščine

Vabljeni k udeležbi v aktivnostih, ki jih za vas pripravljamo v letu 2023.

Dobrodošli!

VABILO - PILOTNA IZVEDBA DIDAKTIČNEGA PROGRAMA LESENI ČOLN NA CERKNIŠKEM JEZERU

VABILO- PROMOCIJSKI DOGODKI, SREČANJE Z NOSILCEM IZROČILA VEKOSLAVOM KEBETOM 

Veščina izdelave lesenih čolnov je vpisana v nacionalni register nesnovne dediščine.

Kraško polje s presihajočim Cerkniškim jezerom je edinstven naravni pojav. Jezero, ki izginja in se spet pojavlja, je v svetu zaslovelo z opisom Janeza Vajkarda Valvasorja, čeprav so o čudu narave pisali že v antiki. Tako kot je edinstvena narava, so edinstvene tudi navade, običaji ljudi. Kulturna dediščina območja je tukaj res bogata. Ljudje na robu kraškega polja so morali zaradi preživetja na muhastem poplavnem območju znati prisluhniti naravi in iznajdljivo bivati v sožitju z njo. Kraško polje objemajo gozdovi Javornika na jugozahodu in Slivnice na severovzhodu. Gozd daje človeku veliko. Med drugim tudi les, ki bi ga lahko v naših krajih pisali z veliko začetnico, tudi sredi stavka, tako pomembno vlogo ima. Notranjski človek je drevesne vrste zelo dobro poznal, jih znal obdelovati saj je les ena od osnovnih surovin. Prebivalci objezerskih vasi so les uporabljali pri gradnji (kozolec, skedenj) in izdelavi najrazličnejše opreme. Imeli so lesene orodje za delo na kmetijah, lesene vozove, lesene pripomočke za ribolov, lesene drsalke, pa tudi lesene čolne.

Leseni čoln, ki se je uporabljal na Cerkniškem jezeru, je sestavljen čoln. Torej to ni deblak, izdelan iz enega debla, kot ga poznamo npr. z Ljubljanskega barja. Čoln s Cerkniškega jezera je sestavljen iz več kosov, ki so skupaj zbiti s posebnimi kovanimi žeblji. No pa pojdimo lepo po vrsti! Zakaj so sploh potrebovali in izdelovali čolne? Nasip, ki nas sedaj vodi od vasice Dolenje Jezero do otočka Gorica, je bil izdelan na pobudo Matevža Martinčiča, domačina iz vasi Dolenje Jezero. Gradili so ga več let in končali okrog leta 1906. Pred tem je bila Gorica ob visokem vodostaju dejansko otok, dosegljiv le s čolnom. Prevažali so ljudi, živino, les, seno, prebivalci vasice Otok pa so ga uporabili tudi za prevoz pri porokah ali pogrebih. Leseni čolni z značilnim plitkim grezom so bili ključno prevozno sredstvo ob visokih vodah tudi za prebivalce preostalih objezerskih vasi.

Dandanes čolni niso več v uporabi tako kot nekoč, a znanje izdelave se je ohranilo. Veščina izdelave lesenega čolna je vpisana v Register nesnovne dediščine pri Slovenskem etnografskem muzeju Slovenije. Nosilci izročila Anton Lovko, Vekoslav Kebe in Toni Lovko še dandanes izdelujejo čolne, predvsem zaradi ohranjanja tradicije.
Prav ohranjanje izročila, kulturne dediščine, je vodilo naše organizacije (Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Jezerski hram). Tako smo že v letu 2005 vzpostavili delavnico za izdelovanje lesenih čolnov, uredili zbirko orodij potrebnih za izdelavo čolnov ter izdelali 4 lesene čolne. V letošnjem letu pa vsebine nadgrajujemo, zato vas vabimo, da se nam pridružite na dogodkih, kjer boste lahko spoznali zgodovino uporabe čolna, postopek izdelave, ter se tudi preizkusili v veslanju.

Vabljeni k spremljanju naše spletne strani www.jezerski-hram.si. Aktivnosti potekajo v okviru javnega razpisa Ministrstva za kulturo, nesnovna kulturna dediščina Slovenije

Veščina izdelave lesenih drevakov je vpisana v nacionalni register nesnovne dediščine.