Informacije in rezervacije

»Raziskovalni turizem varuje in ohranja II. faza«

V okviru druge faze operacije »Raziskovalni turizem varuje in ohranja« smo partnerji zaključili z analizo stanje 6 podzemnih jam na območju občin Cerknica, Loška dolina in Bloke s stališča potencialnega sonaravnega in trajnostnega upravljanja z naravnimi podzemnimi vrednotami. Na osnovi proučevanja in primerjave smo kot najbolj primerno določili jamo Golobina na Loškem polju, ki ustreza največ kriterijem. Zanjo smo izdelali podroben upravljavski in poslovni načrt rabe, ki upošteva tako naravovarstvene standarde, kot tudi ekonomiko današnjega poslovanja in razvoja turizma. Gradniki upravljavskega in poslovnega načrta so: sonaravnost, trajnost, povezanost z lokalnim okoljem, povezanost z lokalnim prebivalstvom, visoka dodana vrednost obiska, vnaprejšnja omejitev števila obiskovalcev v skupini ter dnevnega in letnega števila obiskovalcev.

Pripravili smo tudi 3 pilotne študijske ture, ki bodo povezale naravne in kulturne znamenitosti treh občin (Cerknica, Bloke in Loška dolina) znotraj samih občin med občinami ter tudi z jamo Golobino kot centrom študijske ture. Osnova povezovanja je trajnostni raziskovalni turizem, ki diha z lokalno skupnostjo. Zaradi kovid razmer študijske ture še niso bile izvedene. Izvedli jih bomo ob ustreznih zdravstvenih razmerah v tretji fazi operacije.

Pomembna aktivnost 2 faze je bila tudi aktivacija lokalnega prebivalstva. Srečevali in pogovarjali smo se z lokalnimi prebivalci, deležniki v turizmu, predstavniki občin in občinskih uprav. Začutili smo sinergije, ki jih omogoča varovanje narave in kulturne krajine, njeno raziskovanje in predstavljanje drugim. Le v lokalnem okolju predstavljene in ustrezno ovrednotene lokacije in elementi kulturne krajine in narave so tisti, ki jih lahko odgovorno in uspešno predstavljamo tudi obiskovalcem in prijateljem od drugod. Pripravili in oblikovali smo 3 delavnice in 3 izobraževanja za lokalno prebivalstvo in ostale izbrane deležnike. Zaradi kovid razmer jih še nismo izvedli. Izvedene bodo v tretji fazi operacije.

Evropski kmetijski sklad za razov podeželja: Evropa investira v podeželje.

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/sl/

»RAZISKOVALNI TURIZEM VARUJE IN OHRANJA«

»Raziskovalni turizem v jamah varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino Notranjske«

Akronim:

»Raziskovalni turizem varuje in ohranja«Tematsko področje: Varstvo okolja in ohranjanje narave

Partnerji projekta:

VP: Društvo dolomitne lutke

P2: Zavod Jezerski hram, Cerknica

P3: Zavod Ars Viva

P4: Občina Bloke

Aktivnosti projekta:

Analiza stanja:

Geografska, jamarska in okoljska analiza stanja 6 podzemnih naravnih vrednot na območju 3 občin. Z analizo se bo ugotovilo »ničelno« stanje« 6 izbranih naravnih vrednot. Sledilo bo določanje jame, ki je najbolj primerna za izvajanje raziskovalnega turizma. Izmed 6 jam bo na osnovi rezultatov analiz izbrana 1 jama.

Razvoj novih modelov in produktov

Izdelava novega poslovno varstvenega modela in upravljavskega načrta za 1 jamo (izbrana na podlagi analize stanja). Dokumenti bodo nastajali v sodelovanju s strokovnimi institucijami.

Čistilne akcije

Organizacija in izvedba 3 čistilnih akcij v podzemnih jamah, določene na osnovi predhodnih raziskav in pregledov terena.

Pilotna izvedba 3 študijskih tur

Študijske ture bodo povezale izbrano jamo in ostale naravne in kulturne znamenitosti v občinah. Študijske ture bodo prilagojene ranljivim skupinam prebivalstva ter povezovale nov produkt »raziskovalnega turizma v jami« z ostalo turistično in varstveno ponudbo v LAS Notranjska.

Aktivacija lokalnega prebivalstva in delavcev občinskih uprav in občinskih svetov

Izvedena bodo izobraževanja na temo razvoja in varovanja krasa ter praktičnega dela na terenu (meritve kvalitete vode, opazovanje stanja habitatov) in izobraževanja o naravnih vrednotah in kulturni dediščini.

Cilji projekta:

Višja ozaveščenost prebivalcev območja o varstvu okolja in ohranjanju narave

Cilj dosegamo z izvedbo ozaveščevalnih operacij in aktivnosti s področja varstva okolja, narave in kulturne dediščine (delavnice za predstavnike lokalnega prebivalstva in lokalne skupnosti, izobraževanja za lokalno prebivalstvo) ter medijsko promocijo varstva okolja, narave in kulturne dediščine širši populaciji preko aktivnosti (terenske oddaje, studijske pogovorne oddaje, novinarska konferenca, predstavitveni promocijski spot o novem produktu »raziskovalni turizem v podzemnih jamah«, priprava novega produkta "raziskovalni turizem v podzemnih jamah")

Ohranjeno stanje okolja ter naravne in kulturne dediščine

Cilj dosegamo z izvajanjem pilotnih aktivnosti: raziskave in ugotavljanje »ničelnega stanja« 6 podzemnih jam, čistilne akcije v podzemnih jamah (izboljšanje stanja okolja in naravne dediščine), priprava novega poslovno varstvenega modela in upravljavskega načrta za izbrano jamo ter posredovanjem tega modela in načrta odgovornim inštitucijam države, s čimer bo operacija prispevala tudi k bodočemu urejanju stanja in varovanja jam na območju LAS Notranjska, kot tudi širše v slovenskem prostoru.

Pričakovani rezultati projekta:

Ohranjanje delovnih mest na podeželju, novi produkti in storitve ter njihova promocija, izobraževale delavnice in študijske ture, vključevanje ranljivih skupin, čistilne akcije v podzemnih jamah, strokovne raziskave podzemnih jam

Povezave:

https://ec.europa.eu/agriculture/rural-development-2014-2020_sl

https://www.program-podezelja.si/sl/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje

»Raziskovalni turizem varuje in ohranja«

V okviru operacije »Raziskovalni turizem v jamah varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino Notranjske«, katerega vodilni partner je Društvo dolomitne lutke, so naše aktivnosti pri nalogi razvoja novih modelov in produktov potekale v smeri priprave in izdelave 1 novega poslovno varstvenega modela na primeru 1 izbrane podzemne naravne vrednote. V ta namen smo izvedli 2 sklopa aktivnosti.

Prvi sklop je bil študij virov in literature s področja poslovnih in varstvenih modelov naravnih vrednot v Sloveniji in tujini, s poudarkom na trženju in promociji. Preštudirali smo poslovne in varstvene modele v Sloveniji: Triglavskega narodnega parka, Parka Škocjanske jame ter podjetja Postojnska jama d.d. Osredotočili smo se predvsem na praktične vidike modelov, kako torej funkcionirajo v praksi. Pogledali smo tudi kako je v tujini. V tujini smo poleg dostopnih informacij na spletu in v ostalih virih o trženjski in promocijskih modelih jam v Italiji in na Hrvaškem pridobili informacije iz osebnih virov turističnih delavcev in jamarjev, ki so sodelovali pri stikih z Madžarskimi, Češkimi, Francoskimi in Grškimi modeli. Poslovni modeli pri nas in v tujini se razlikujejo. Drugi sklop je bil študij virov in literature na področju upravljavskih načrtov za naravne vrednote v Sloveniji in tujini s poudarkom na sinergiji med upravljavci in lokalnim okoljem.

Na podlagi omenjenih analiz predlagamo, da se v novem modelu, ki se ga bo oblikovalo v operaciji »Raziskovalni turizem varuje in ohranja«, zagotovi vzpostavljanje delovnega telesa, ki bo povezoval upravljavca/skrbnika izbrane jame s predstavniki lokalne skupnosti in regije, ter bo na mesečni ravni reševal morebitne spore ali konflikte med deležniki ter omogočal tvorno sodelovanje na področju kadrov, varovanja okolja in promocije lokalnega okolja in jame.

Zavod Jezerski hram Cerknica

Evropski kmetijski sklad za razov podeželja: Evropa investira v podeželje

»Raziskovalni turizem varuje in ohranja«

Zavod Jezerski hram je v okviru operacije »Raziskovalni turizem varuje in ohranja« analiziral stanje dveh jam v Občini Cerknica.

Raziskovali in proučevali smo Jamo Velika Karlovica v Jamskem zalivu na Cerkniškem polju in Tkalco jamo v Rakovem Škocjanu. Jami sta bili izbrani za analizo ker sta dolgi, vodoravni, lahko dostopni (razen v času poplav) in zanimivi s stališča varovanja in obiskovanja.

Naša analiza je potekala tako da smo najprej podrobno preučili vire in literaturo omenjenih dveh jam. O jami pišejo tako strokovnjaki, kot tudi domačini in ostali obiskovalci območja Cerkniškega polja.

Na podlagi literature smo ugotovili, da je Jama Velika Karlovica dejansko globlja od 30 metrov. Nato smo odšli na teren. Meritve pokažejo, da je nihanje temperature v tem delu jame veliko in ni stalne jamske temperature, kot jo izmerimo v globljih delih jame. Posledično ima tudi voda v jami drugačno temperaturo, kot bi jo imela, če bi imela jama le 1 naraven vhod. Posledica neposrednega dotoka vode Cerkniščice v jamo skozi umetni vhod (pred tem se je namreč voda Cerkniščice bolj razlivala po polju in kasneje prišla v jamo) je ta, da prihaja v jamo bolj onesnažena voda. Nitrati in fosfati ter ostale nečistoče, ki prihajajo iz naselji v porečju Cerkniščice in s katerimi je obremenjena poplavna voda namreč ne zastajajo na polju in se ne morejo delno prečistiti v rastju in sedimentu (zemlji) na polju. Tako priteka v jamo onesnažena voda, kar vpliva tako na onesnaženost vode v jami, kot tudi na vonj v jamskem prostoru (po poplavah), mastnih stenah in dnu jame, v jami so tudi onesnaženi sedimenti. Kakšen je vpliv tega več deset letnega onesnaževanja jame še ni natančno dognano. Naše ugotovitve so naslednje: zaradi velikega vnosa hranil (kar onesnažena voda je) zunanje živali, ki so prilagojene na več hrane izrivajo iz vhodnih delov jame jamske živali. Predvsem skupine rakcev, stonog in ostalih žuželk. Globlje v jami je sicer vpliv onesnaženja manjši, a še vedno prisoten. Poleg kvalitete vode je delno onesnaženje in vnos hranil v jamo tudi preko vej, debel, slame in komunalnih odpadkov, ki jih je v jami kar nekaj. Širitev vhoda v jamo in umetni vhod so vnos teh odpadkov pospešili.

Tudi pri Tkalci jami smo ugotovili da uradni podatki o dolžini in globini jame niso aktualni. Na podlagi analize virov in dela na terenu smo ugotovili kar nekaj zanimivosti in dejstev.

Vhod v jamo je mogočen ponor višine preko 10 metrov, skozi katerega v času poplav v jamo drvi potok Rak. V času suše, pa je vhod v jamo popolnoma suh.

Gibanje po jami in ogled je tako mogoč le del leta, vsako leto posebej odvisno od količine padavin in vodostaja, tako da bi bilo tudi potencialni obisk potrebno prilagoditi temu dejstvu. Temperature vode in zraka v jami nihajo le na začetnem delu, saj ima jama en stranski vhod, tako da med glavnim ponorom in stranskim vhodom poteka kroženje zraka celo leto. Tako se pozimi temperatura v tem delu jame spusti tudi pod ledišče, poleti pa naraste tudi preko 15 stopinj. Meritve so pokazale, da že 200 metrov od vhoda temperatura ne niha več tako zelo, 500 m od vhoda pa je že stalna jamska temperatura 8 stopinj. Temperatura vode se giblje od 5 stopinj pozimi, do 20 stopinj poleti, torej je odvisna od temperature vode, ki priteče s potokom Rak v jamo. Na vhodnem delu jame poleg tipičnih prehodnih jamskih živali (jamske kobilice, pajki in vešče) občasno gnezdijo tudi sove in krokarji. Globlje v jami prezimujejo 3 vrste netopirjev, ki jih opisuje literatura in viri. Mi smo ob raziskovanju jame videli le malega podkovnjaka. Razlog, da nismo opazili drugih vrst je ta, da ima jama velike dimenzije, obvodne vrste netopirjev pa prezimujejo v stenskih razpokah, zato jih je zelo težko opaziti, za razliko od malih podkovnjakov, ki visijo s sten in stropov kot suhe hruške in jih je lažje opaziti. Med vodnimi živalmi je v jami veliko jamskih izopodnih in anizopodnih rakcev, jamskih kozic.

Zavod Jezerski hram, Cerknica

Evropski kmetijski sklad za razov podeželja: Evropa investira v podeželje

Projektno delo

Jezerski hram - Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine
Dolenje Jezero 1e
1380 Cerknica

Tel/Fax: +386 1 7094 053
GSM: +386 41 561 870
E-mail: jezerski.hram@siol.net

Jezerski hram - Zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediščine, Avtorske pravice pridržane